Poezija in otrok

Poezija pri otroku razvija (Stritar, 2013):

• zvočnost in ritem,
• fonološko zavedanje,
• pridobivanje in uporabo novih besed,
• igranje z jezikom, glasovi in besedami,
• učenje kompleksnih miselnih struktur in razumevanje globokih čustev.

Splošni elementi, ki sestavljajo poezijo, so ritem, rima, oziroma drugi zvočni učinki, čustvena odzivnost, misel in slikovitost v izrazu. Otroci sprva pesem občutijo preko ritma. Nanj se odzivajo že zelo zgodaj, še preden so sposobni razčleniti verze po besedah ali razumeti pomen verza oziroma celotne pesmi. Otrok v pesmi zmore tudi uživati, čeprav je ne razume.

Rime zagrabijo pozornost otrok in jim dajejo možnost, da po svojih jezikovno – govornih zmožnostih ustvarjajo. Otroci že v predšolskem obdobju lahko ustvarjajo svoje pesmi, saj jim poezija omogoča, da izumljajo svoj jezik. Otrok z lahkoto kuje nove besede in jih med seboj povezuje na več načinov. S tem širi besedni zaklad in se nauči govorno izražati. Preko poezije se razvija (mentalno in psihosocialno) in celostno raste, saj ima vso svobodo, da govori o tem, kar ga teži, zanima, kar se mu zdi pomembno (Izarek, 2013).

Za otroško poezijo so pomembni predvsem elementi vsebinske narave in elementi čustvene odzivnosti. Dobra pesem je skladna z izkušnjami, ki jih otrok že ima. Otroku pomaga, da pridobljene izkušnje obnavlja in jih povezuje v nove življenjske zveze (Stražar, 1980).

Otroci preko pesmi spoznavajo kompleksna čustva, kot sta sram in krivda, ter postopoma pridejo do razumevanja le-teh, poleg tega pa pesmi lahko spodbujajo, da razmislimo o povedanem. Predšolski otroci se zelo odzivajo na številna čustva, vendar je za njihovo raven razvoja značilno, da pesem obravnavajo celostno in neposredno, zato pogosto niso zmožni z besedo izraziti svojih občutkov (Česen, 1992).

Igra glasov in besed spodbuja otrokov govorni razvoj (Kordigel in Jamnik, 1999).

Glasba in otrok

Otrok je za glasbo zelo dovzeten. V predšolskem obdobju si s primerno spodbudo in na primeren način oblikuje odnos do glasbe in zanimanje zanjo.

O pozitivnih učinkih in vplivu glasbe na otrokov razvoj govorijo različne sodobne raziskave, zato je zelo pomembno, kakšno glasbo otroku predvajamo odrasli. Glasbene izkušnje, ki si jih otroci pridobijo v času zgodnjega otroštva in med šolanjem, jim ostanejo za vse življenje.

Z glasbo otroku lahko vnesemo v življenje radost in veselje, s pesmijo ga sproščamo, ga čustveno plemenitimo in bogatimo, mu razvijamo glasbene zmožnosti in vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo. Otrokov posluh se lahko razvija in če bo otrok veliko pel, bo pel vedno bolje, vedno jasneje. S pesmijo se lahko branimo pred otrokovo kljubovalnostjo in ga na neposreden in zanimiv način odvrnemo od njegovih namenov, saj glasba včasih deluje čudežno. S pomočjo glasbe se tudi sprošča. Glasba je lahko otroku sredstvo, s katerim se razvija njegova ustvarjalnost, in sredstvo, preko katerega se ustvarjalno izkaže. Otrok se lahko nauči izražati z glasbenim jezikom svoja čustva in misli.

Kaj z glasbo razvijamo pri otroku?

Kultiviranje sluha. S pomočjo senzornih sposobnosti otrok loči moški glas od ženskega, ugotavlja, da je ženski glas višji kot moški in s poslušanjem ugotavlja, kateri so svetli in kateri temni toni. Razvija sposobnost določanja glasbe. Takšno določanje mu hkrati tudi kultivira sluh v tem smislu, da je o glasbi sposoben govoriti, da je sposoben razmišljati o njenih zvočnih kvalitetah in da se mu ob tem razvija ostrina zaznavanja glasbenih zvokov.

Motorične sposobnosti. Otroci prilagajajo svoje gibe glasbi, ki jo poslušajo. Otroci se spoznajo z »lastnimi instrumenti«, ki jih uporabljajo pri glasbenem izražanju. To so roke, noge, prsti, jezik, usta…

Spomin. Pesem, ki mu je všeč, si bo otrok želel zapomniti in se je naučiti na pamet, pri čemer je zelo pomemben glasbeni spomin. Zapomnitev besedila, melodije in ritma vpliva na to, da se pomnjenje bolje razvija ne le na glasbenem ampak tudi na drugih področjih, ob tem pa se razvija tudi mišljenje.

Logično mišljenje. Z glasbo pri otroku razvijamo tudi logiko in logično mišljenje. Ob pazljivem poslušanju različnih skladb si namreč otrok pridobiva sposobnost usklajevanja značaja glasbe z elementi glasbenega izraza. Otrok kmalu opazi, da se veseli glasbi bolje prilega hiter tempo in živahen ritem, skladbi, ki ima bolj otožen značaj, pa počasen tempo in umirjen ritem. Poleg ritma in tempa ugotavlja tudi vsebinsko in izrazno povezavo. Šaljivemu besedilu doda živahno glasbo, vsebini z vzvišeno vsebino pa mogočno glasbo. Zavestno spremljanje in določanje ritma je za otroke, ki niso v stiku z glasbo, zelo zahtevna naloga, povezana z glasbenim občutkom in logičnim mišljenjem. Prav tako je logično mišljenje prisotno pri opazovanju melodije

Domišljijo. Domišljija je v zgodnjem otroštvu zelo pomembna. Otrok je z njo obdarjen po naravi. Hitro zna ustvariti svojo pesem in svojo spremljavo, zna si izmisliti zgodbo na določeno motivacijo.

Viri in literatura

• Česen, M. (1992). Poezija in njen vpliv na govorni razvoj otroka. V: Educa II, št. 4, str. 227 – 243.
• Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem odbobju otroštva. Visokošolski učbenik. Univerza v Maribor. Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 1. 7. 2016. Dostopno na: www.pef.um.si.
• Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
• Izarek, S. (2014). Playing with poetry. Pridobljeno 7. 7. 2016. Dostopno na: www.scholastic.com.
• Jakelj, M. (2016). Glasba ni samo petje. Pridobljeno 3. 7. 2016. Dostopno na: www.mojmalcek.si.
• Stritar, U. (2003). Kako delati ustvarjalno s predšolskimi otroki: Igra z jezikom. Pridobljeno 15. 7. 2016. Dostopno na: www.zrss.si.
• Stražar, B. (1980). Književnost za otroke: gradivo za vzgojiteljice pripravnice. Ljubljana: Zavod RS Slovenije za šolstvo.
• Škrjanc, M. (2014). Obravnava ljudske in avtorske pesmi v predšolskem obdobju. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
• Učinki glasbe na razvoj otroka. (2016). Pridobljeno 7. 7. 2016. Dostopno na: pismenost.si